Javna krušna peč

V preteklosti so bile javne krušne peči precej pogoste in značilen element arhitekture istrskih vasi. Bile so v lasti posamezne družine ali vaške skupnosti. V njih so pekli kruh za več družin naenkrat in tako privarčevali pri kurjavi. Kruh so pekli na ognjiščih mediteranskega tipa – odprtih ognjiščih. Testo so položili na segreto ognjišče in ga prekrili z lončeno ali pločevinasto posodo – »črpnjo«, ki so jo obsuli z žerjavico. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je krušno peč ob Jadranski cesti ocenil kot izredno veliko, na podlagi česar sklepajo, da je služila večji soseski.