Naravovarstveni izlet v Krajinski park Debeli rtič

Debeli rtič Foto: Jaka Ivančič

V prvem delu izleta so se sprehodili skozi drevored vedno zelenih cipres v Zdraviliškem parku

Rdečega križa Debeli rtič in skozi osrednji del med občudovanjem stasitih cipres, mogočnih

dreves alpskega in črnega bora, macesnov, lip in javorjev, ki krasijo in hladijo v poletni vročini

področje zdravilišča, prišli do jugozahodne obale. Med grmovnicami in trajnicami so se vrnili do

plaže zdraviliškega kompleksa in občudovali prepadne stene flišne obale, kjer se je razraščala in

rumeno cvetela brnistra. Skozi arboretum, park donatorjev, kjer so posajena raznovrstna

sredozemska sadna drevesa in grmi oleandrov, češmina ter pušpana, so med vonjem po sivki in

smilju po vhodnem drevoredu zapustili Zdraviliški park in se podali na del panoramske poti, med

urejene vinograde v barvah sveže zelene in uživali ob pogledu na morje in Tržaški zaliv.
Foto: Jaka Ivančič

Po kolovozu ob robu vinogradov so prišli do parkirišča Lazaret, kjer se jim je pridružila Ana,

naravovarstvena nadzornica v krajinskem parku, ki jih je vodila po morski poti skozi Krajinski park

Debeli rtič, ki je bil ustanovljen leta 2018 na pobudo Občine Ankaran. Mimo kampa Ministrstva

za notranje zadeve so krenili na pot ob vinogradih, ki prekrivajo večino kopnega predela

krajinskega parka, in pod senco obmorskih borovcev nad strmo flišno obalo opazovali vabljivo, a

še hladno morje. Spustili so se do abrazijskega spodmola na obali, ki ga je oblikovala erozijska

moč vode, vetra in kopnega. Stik morja in kopnega je tu ohranjen v naravni obliki ter je zaradi

svoje izjemnosti zavarovan kot naravna vrednota.

Osrčje parka je flišni klif Debeli rtič z naravnim morskim obrežjem, ki je viden z morske strani.

Klif je navpična, strma, kamnita obala iz različno debelih stisnjenih plasti peščenjaka, muljevca in

laporovca, ki so nastale v globokem morju pred nekako 50 milijoni let. Fliš, kot takšno zaporedje

plasti imenujejo, je po nekaterih ocenah debel do 600 m. Na razgledišču na punti, ki je

zavarovano z ograjo, so se razgledovali po lepo vidnih skladih podvodnega grebena, kjer plitvo

morje z veliko svetlobe omogoča rast podvodnih alg in travnikov z morsko travo cimodocejo, da

tu lahko živijo redke ogrožene vrste, kot so morski konjiček, leščur, korale, opažena pa je tudi

glavata kareta. Krožna pot jih je vodila nazaj med vinograde, kjer je sonce pripekalo, a je vetrič

prijetno hladil in jih je prijala tudi senca v gozdiču puhastega hrasta, ki je nekoč prekrival celoten

polotok. Mimo kampa ministrstva so se vrnili na parkirišče v Lazaretu.

Odpeljali so se do Ankarana in se sprehodili po lesenih podestih nad travišči sredozemskega

slanega travnika, ki je edini tovrstni v Sloveniji in eden redkih na vzhodni jadranski obali. Je

zavarovan kot naravna vrednota državnega pomena in vključen v območje Nature 2000 zaradi

posebnosti morskega obrežja, ki je nizko, muljasto, vlažno in plitvo ter kot tako izrednega

pomena za številne ptice in različne ogrožene vrste rastlinstva. V zalivu Sv. Katarine so se gospe

Ani Hace zahvalili za kvalitetno vodenje po krajinskem parku, si skupaj ogledali še školjčne sipine,

imenovane tudi pokopališče školjk, ki še nimajo naravovarstvenega statusa, četudi so školjčne

sipine v Evropi zelo redke. Med sproščenimi klepeti so zadovoljni sedli na avtobus, ter z zadnjimi

pogledi skozi okno zapustili Ankaranski polotok.

Foto: Jaka Ivančič

“Še pridem še. In se v zelo zgodnjem jutru sprehodim čez, v meglice zavit, slani travnik. Šla bom

skozi vinograde, morda bo srna tam nemoteno mulila travo in šla bom sedet pod tiste bore nad

klifom, nato pa se bom prav počasi še enkrat sprehodila čez vso neokrnjeno lepoto Krajinskega

parka Debeli rtič, za marsikoga na novo odkritega bisera lepe Slovenije.” je zapisala Marija

Dolinar.

Povzeto po: Marija Dolinar