Rastline, ki oblikujejo naravo Ankarana
Ankaran s svojim raznolikim rastlinstvom ponuja številne primere, kako tesno so narava, zgodovina in človek povezani. Posebno mesto imajo zdravilne in aromatične rastline, ki so že v preteklosti igrale pomembno vlogo v samostanskih vrtovih sv. Nikolaja in so še danes del značilne sredozemske krajine tega prostora. Skrb za naravno okolje ostaja pomemben del trajnostnega razvoja destinacije.
Svetovni dan divjih živali, ki ga vsako leto obeležujemo 3. marca, letos posebej izpostavlja zdravilne in aromatične rastline ter njihov pomen za zdravje ljudi, naravne ekosisteme in ohranjanje tradicionalnega znanja.
Tudi Ankaran je prostor, kjer je rastlinstvo pomemben del naravne in kulturne dediščine. Na območju Krajinskega parka Debeli rtič se je na flišni podlagi in v značilnem submediteranskem podnebju razvilo raznoliko rastlinstvo. Na položnejših delih klifa uspevajo toploljubne grmovnice, med njimi brnistra in južna šmarna detelja, ob zgornjem robu klifa pa se razprostira pas gozdne vegetacije z obmorskim borom, hrastom, črnim gabrom in malim jesenom. Prav hrastovi gozdovi imajo pomembno varovalno vlogo, saj pomagajo preprečevati erozijo.
Pomen rastlin v Ankaranu pa ni povezan le z naravo, temveč tudi z zgodovino prostora. Na območju nekdanjega samostana, današnjega območja hotela Convent, so benediktinci po vsej verjetnosti uredili tudi samostanski vrt, v katerem je imel pomembno mesto zeliščni vrt – herbularius. Takšni vrtovi niso bili namenjeni le samooskrbi, temveč tudi zdravilstvu, saj so menihi v njih gojili rastline za pomoč ljudem in prenašali znanje o njihovi uporabi.
Med zelišči, ki so jih v samostanskih vrtovih običajno gojili in bi lahko rasla tudi v ankaranskih vrtovih, so bili žajbelj, vinska rutica, pelin, meta, koromač, luštrek, krebuljica, mačja meta in zelena. Zaradi milega sredozemskega podnebja pa so v Ankaranu lahko uspevale tudi značilne dišavnice, kot sta sivka in rožmarin, v koritih pa celo limonovci in pomarančevci. Tak vrt je bil hkrati uporaben, zdravilen in lep, saj so ga dopolnjevale tudi cvetlice, kot so lilije in vrtnice.
Pomembno rastlinsko dediščino območja danes dopolnjuje tudi park Zdravilišča Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču, kjer na približno sedmih hektarjih raste več kot 200 različnih vrst rastlin z vseh celin. Med njimi izstopajo sredozemske ciprese, črni bori, cedre, oleandri, lovor, rožmarin, sivka in mirta. Park tako predstavlja največjo urejeno zbirko sredozemskih dreves v slovenski Istri in pomembno priča o povezanosti Ankarana z rastlinsko raznolikostjo.
Letošnja tema svetovnega dne divjih živali nas tako opominja, da rastline niso le del krajine, temveč pomemben del našega vsakdana, zdravja, tradicije in prihodnosti. V Ankaranu je skrb za naravo tesno povezana tudi z razumevanjem lokalne dediščine in odgovornim odnosom do prostora, kar je pomemben del trajnostnega razvoja destinacije.
Zanimivost:
Čeprav letošnja tema posebej izpostavlja rastline, je narava Ankarana zanimiva tudi z vidika živalskih vrst. V morju ob Ankaranu je bilo zabeleženih več ogroženih morskih organizmov, med njimi tudi jadranski jeseter, ena najbolj ogroženih rib v Jadranu.
Če želiš, ti lahko zdaj iz tega pripravim še krajšo, bolj spletno “Visit Ankaran” verzijo, ki bo bolj tekoča, manj akademska in primerna za objavo na spletni strani ali Facebooku.